https://ijs.si

IJS - Institut "Jožef Stefan"IJS - Institut "Jožef Stefan" Iskanje: PrijavaIJS INSTITUT PODROBNO O Institutu eNoviceIJS Znotraj inštituta ORGANIZACIJA Raziskovalni odseki Centri Podporne službe VODENJE Upravni odbor Znanstveni svet Direktorjeva pisarna KJE IN KDO Zaposleni, imenik Kako do nas Povezave GOSPODARSTVO Institut in gospodarstvo Kako navezati stik Prenos tehnologij MLADI, OBISKI Mladi raziskovalci Vabimo na obisk Navodila za obiskovalce OBJAVE Javna naročila, razpisi Prireditve in kolokviji Informacije javnega značaja INFORMACIJSKO SREDIŠČE Uredništvo eNoviceIJS Stiki z javnostjo Tiskane Novice IJS ASISTENT   | Arhiv novic | News Archive | Video arhiv |     2024-09-30   Raziskovalci Odsekov za tanke plasti in površine ter za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan" so v sodelovanju z raziskovalci s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani in raziskovalci z Univerze iz Coimbre, Portugalska, raziskovali fotoakustični odziv piezofotoničnega kompozitnega materiala, pripravljenega iz grafena ali dekoriranega grafena z zlatimi nanodelci (AuNP) in polidimetilsiloksana (PDMS). AuNP, pripeti na grafen, izboljšajo razpršljivost kosmičev v polimeru, povečajo površino v stiku s polimerom in preprečujejo njihovo ponovno zlepljenje. To vodi do boljše interkalacije polimera s kosmiči grafena ter bolj enotnega in učinkovitega fotoakustičnega odziva. Z uporabo pikosekundnega vzbujanja kompozita so izmerilii pasovne širine fotoakustičnih valov 70 MHz in 130 MHz pri -6 dB oziroma -20 dB za valove z najvišjimi tlaki > 5 MPa. Pasovno širino je mogoče dodatno povečati na vrednosti 85 MHz pri -6 dB in 135 MHz pri -20 dB z dekoracijo grafena z zlatimi nanodelci. Rezultate raziskave so raziskovalci objavili v reviji Nano Energy in za postopek priprave kompozita tudi pridobili evropski patent. V okviru 56. Mednarodnega sejma obrti in podjetništva v Celju, ki je potekal od 18. do 22. septembra 2024, je bilo tudi letos na ogled »Stičišče znanosti in gospodarstva« kot projekt Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Na enem mestu so bile predstavljene vrhunske tehnologije, inovacije in izdelki z različnih področij, kot so mehatronika, avtomatika, robotika, profesionalna elektronika, energetika, informacijska tehnologija, bionika, nanotehnologija, vesoljske tehnologije in drugo, predstavitve pa so potekale na področju novih tehnologij in tehnoloških procesov, visokotehnoloških inovacij ter novodobnih poklicev in sodobnih izobraževalnih programov. Vsako leto je Stičišče deležno velikega zanimanja obiskovalcev, predvsem študentov ter dijakov. Med skupno več kot 20 sodelujočimi institucijami in podjetji je bil tudi Institut "Jožef Stefan". Stičišče znanosti in gospodarstva je na MOS 2024 prejelo kar tri priznanja, med njimi tudi posebno priznanje Mestne občine Celje za bionsko glavo kot inovacijo in tehnološko platformo Janezu Škrlecu. Slovenija in Francija sta 13. septembra 2024 podpisali dva sporazuma, ki bosta prispevala h krepitvi slovenskega in evropskega jedrskega sektorja in po zaključku konference jedrskih strokovnjakov NENE 2024 (Nuclear Energy for New Europe) dodatno krepila sodelovanje na področju civilne rabe jedrske energije. Institut "Jožef Stefan" je podpisal memorandum o sodelovanju z EDF, vodilno svetovno družbo na področju nizkoogljične energije, ki je dejavna na področju proizvodnje, distribucije, prodaje energije in energetskih storitev. Po besedah direktorja Instituta prof. dr. Boštjana Zalarja bo sporazum Institutu omogočil dostop do strokovnega znanja EDF na področju jedrske industrije in spodbujal razvoj novih projektov, vključno z možnostjo sodelovanja pri izgradnji novega raziskovalnega reaktorja na IJS. Memorandum o soglasju sta podpisala tudi Mednarodni inštitut za jedrsko energijo (I2EN) in Univerza v Mariboru z namenom razvoja novih visokošolskih programov na področju jedrske znanosti in tehnologije, kar predstavlja pomemben korak pri dolgoročni krepitvi kadrovskih in tehnoloških zmogljivosti univerze. Feynmannovi diagrami so pomembno orodje v sodobni teoretični fiziki s številnimi aplikacijami v fiziki trdne snovi, visokih energij in kvantni kemiji. Doc. dr. Denis Golež z Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" in kolegi s Flatiron Institute (ZDA), Univerze v Berkeley (ZDA) in Univerze v Örebro (Švedska) so odkrili nov način za njihovo uporabo v kvantnih materialih in študijo objavili v Physical Review X. V močno koreliranih kvantnih sistemih je uporaba Feynmanovih diagramov omejena, saj je potrebno izvrednotiti diagrame višjega reda, kar hitro postane zelo računsko potratno. V tem delu smo razkrili “skrito strukturo” diagramov visokega reda, ki temelji na ločljivosti kvantnih propagatorjev in znatno zmanjša računsko zahtevnost. Algoritem so uporabili na vrsti neperturbativnih problemov, kjer bi kvantni Monte Carlo algoritem odpovedal, in tako predstavili novo obetavno orodje v diagramatskih izračunih. Teoretični napredek bo močno olajšal iskanje novih kvantnih kolektivnih stanj, na primer ekscitonski magnetizem in spinska stekla. Raziskovalci Odseka za fiziko kondenzirane snovi (Venkata S. R. Jampani, Miha Škarabot in Miha Ravnik) so v sodelovanju s kolegi z Univerz v Ljubljani, Sorboni, Siegnu in Luksemburgu poročali o novem postopku sinteze nanometrskih tankih filmih na vodni osnovi v reviji Advanced Materials. Tanke filme so naredili iz hlapov superlepila (cianoakrilatov), ki rastejo s hitrostjo nekaj nanometrov na minuto. Superlepila so sicer splošno poznana zaradi svoje reaktivnosti, saj hitro polimerizirajo in tvorijo močan stik med dvema površinama. V članku je bila predstavljena modulirana polimerizacija cianoakrilatov z uporabo površinsko aktivnih snovi, ki omogočajo kontrolirano rast tankih filmov, pri čemer sta barva in oblika filmov natančno določeni s kinetiko polimerizacije, omočitvijo površine in osvetlitvijo. Ta metoda odpira enostavno in okolju prijazno smer priprave tankih filmov, analogno obstoječim tehnikam kemičnega naparevanja. Z uporabo različnih šablon omogoča enostavno izdelavo tankih filmov na vodni osnovi za enkapsulacijo plinov in tekočin ter za in-situ pakiranje kemičnih in bioloških materialov. Na mednarodni konferenci o jedrskem inženirstvu ICONE31 (International Conference on Nuclear Engineering), ki je potekala med 4. in 8. avgustom 2024 v Pragi na Češkem, je imel vodja Odseka za reaktorsko tehniko Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Leon Cizelj plenarno vabljeno predavanje z naslovom Quo Vadis, Nuclear Europe. V predavanju se je dotaknil ključnih razlogov za zastoj razvoja jedrske energije v Evropi v zadnjih desetletjih in težav, ki jih ta zastoj prinaša v prizadevanjih za razogljičenje energetike danes in v bližnji prihodnosti. Nakazal je tudi možne poti razvoja v prihodnje, še posebej ključno vlogo malih in modularnih reaktorjev ter dolgoročnih vlaganj v raziskave in visokošolsko izobraževanje na tem področju. Za uspešen razvoj jedrske energetike bosta namreč ključna strateško sodelovanje odločevalcev in deležnikov ter dostop do kvalitetnih visoko izobraženih kadrov. Konferenca ICONE31 z več kot 800 udeleženci je potekala v soorganizaciji ameriške in japonske zveze strojnih inženirjev (ASME in JSME) ter kitajskega društva jedrskih strokovnjakov (CNS). AKTUALNO Vabilo na dogodek: Enakost spolov v znanosti - doseženi premiki in pogled naprej Pogled IJS na dolgoročni razvoj slovenske energetike STRATEŠKI PROJEKT NAPOVEDNIK KOLOKVIJI IJS MEDNARODNO SODELOVANJE VIDEO POSNETKI TISKANE NOVICE   ZAPOSLITVE IJS ZA ENAKOST SPOLOV ŠTUDIJ ARIS PROJEKTI PREHRANA NA IJS Institut "Jožef Stefan", Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana, Slovenija, Telefon: (01) 477 39 00 info@ijs.si MoinMoin Powered  |  Python Powered  |  GPL licensed  |  Valid HTML 4.011729357741https://ijs.si

サイトを編集しますか?

何してるの？